ALJA, KRALJICA LAVRIŠKIH ZASPANIH JUTER. AMBASADORKA LAVRICE IN CELOTNE NAŠE OBČINE.

Naša občina, ki ji mnogi pripisujejo pridevnik spalna, potrebuje več zabave, druženja, povezovanja in dobre energije. Zakaj moramo po zabavo hoditi izven meja naše občine, ko pa bi si jo lahko naredimo sami. Smešno je, da je Dan Lavrice največja občinska zabavna prireditev, ki se organizira pretežno z lastnimi sredstvi. Vse okoliške občine se bahajo z velikimi in kvalitetnimi prireditvami, v naši pa vlada mrtvilo tudi poleti, ko bi morale biti ulice polne zadovoljnih in veselih ljudi. Da pa ni vedno čisto tako, dokazujejo mnogi posamezniki, ki v večini ne prejemajo občinske subvencije in imajo probleme z najemom, tudi praznih, občinskih prostorov. Ena izmed njih je Alja, … ženska ki je postavila Lavrico na glavo. V pravem pomenu besede. Preberite si njeno, ne najbolj rožnato življenjsko zgodbo…. in jo spoznajte tudi osebno. Vam svetujem:) Hvala Alja, ker si del skupnosti:)
“…  Alja je na Lavrico prinesla veselje in ples. Ko sem se tistega dne udeležila plesnega dogodka ob koncu sezone, sem ugotovila, da pleše vsa Lavrica. In bilo je čudovito. Neskončno veliko plešočih otrok, damic, parov, babic, dedkov, prijateljev, sosedov …. To je bilo sklepno dejanje prve sezone šole Zapleši z Aljo, s katero je ta mojstrica plesa postavila na glavo življenje spalnega naselja na obrobju Ljubljane in dosegla obisk, s kakršnim se sicer ponašajo priznane plesne šole z večletno tradicijo. Vse to je dosegla brez reklame, zgolj z dobro voljo, veseljem do plesa in spoštljivim odnosom do ljudi. Predvsem do tistih majhnih in najmanjših. »Madonca, saj mi zaupajo svojega otroka! A veste, kaj je to? Največ!« pravi Alja, ki zase trdi, da je njen svet urejeni kaos. In res, to je nadvse vesel urejeni kaos, ki je tudi mene očaral na prvo žogo, bolje povedano – na prvi plesni korak….”
Žana Kapetanovič
Advertisements

Po drugi redni seji občinskega sveta…..

DVOLETNI PRORAČUN SPREJET,  VSI VLOŽENI AMANDAŽMAJI ZAVRNJENI, SREDSTVA PA VZETA PREDVSEM DRUŠTVOM, ŠOLSKEMU NADSTANDARDU, DODATNIM IZOBRAŽEVALNIM PROGRAMOM, POMOČI ZA ŠOLO V NARAVO IN DARILU ZA NOVOROJENCE.

Za nami so dve seji občinskega sveta in politično življenje v občini , se je vrnilo v stare tirnice. Vsaj navidezno. Če je prvo sejo zaznamoval temen madež, ko v občinski nadzorni odbor ni bil potrjen nihče od številnih kandidatov, ki sta jih vložili opozicijski listi, bo druga ostala v spominu po kopici vloženih, vendar neupoštevanih in  preglasovanih amandmajih na dvoletni občinski proračun.

Po glasovanju sodeč, se večini članic in članov občinskega sveta ni zdelo  potrebno upoštevati nepisanega pravila, da naj bi nadzorni odbor občine vodila opozicija. Še manj, vanj niso potrdili niti enega samega, s strani opozicije predlaganega kandidata. Če je še pred kratkim, skoraj na vsakem predvolilnem letaku političnih strank in list bilo moč zaznati besedo transparentnost* ali poslovenjeno preglednost, so na to, na številčnejši strani kaj kmalu pozabili in se odločili, da bodo štiri leta kar sami nadzirali sebe. Pa ne samo to. Tudi v Svet zavoda Osnovne šole Škofljica, Svet vrtca Škofljica, Svet Glasbene šole Grosuplje, Komisijo za sprejem otrok v vrtec Škofljica in Svet javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje ni bil potrjen nihče od kandidatov  opozicije.

Podobna stališča, čeprav ne z absolutno večino, pa je imel občinski svet tudi do vseh vloženih amandmajev Neodvisne liste Naša Lavrica in Liste za enakopravnost občanov. V naši listi smo vložili pet amandmajev, kjer smo zahtevali, da se odvzeta sredstva vrnejo za osnovnošolski nadstandard in dodatne izobraževalne programe, pomoč za zimsko in letno šolo v naravi, darilo ob rojstvu otroka in za sofinanciranje programa društev – “ostalo”.  Vsi predlagani amandmaji so bili z večino zavrnjeni. Če se tokrat kopja lomijo pri otrocih in zaradi prepolovljenih sredstvih društvenega programa “ostalo” predvsem upokojencih, pa je sočasno za nadaljevanje projekta “občinski park” namenjenih kar 110.000 €. Z vsem tem, pa se kljub temu, da smo proračun podprli, v naši listi ne moremo strinjati.

*Transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev. Javna dostopnost informacij omogoča bolj argumentirano razpravo o zadevah javnega pomena, zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem.

shutterstock_69524812

V NAŠI OBČINI JE VSE V NAJLEPŠEM NEREDU

Ob veliki in skrbno načrtovani samopromociji naše občine le malokdo premore toliko poguma, da tudi o stvareh, ki mu niso všeč javno spregovori. Žal smo del skupnosti, kjer iz občinske hiše ne odgovarjajo niti na vprašanja svetnikov, kaj šele občank in občanov. Politična kultura je na tako nizkem nivoju, da bi, vkolikor bi informacije o poteku sej občinskega sveta pricurljale v javnost, bili prepoznavni prav po tem. Žal pa je trenutno naša občina najbolj prepoznavna prav po njeni neprepoznavnosti. Čeprav si tega zagotovo ne zasluži.

V naši občini se praktično v vsaki številki občinskega glasila, na raznih krajevnih in občinskih prireditvah ter ostalih priložnostih sistematično razglaša, da smo tretja najuspešnejša občina v Sloveniji, kar je podkrepljeno z najnovejšimi rezultati prestižne nagrade Zlati kamen. Seveda nihče ne omeni da so ISSO kazalniki le orodje za določanje najprodornejše občine in da v letih 2012 in 2013 nismo bili med finalisti Zlatega kamna. Ko pa se nam je končno uspelo pridružiti najprodornejšim, pa smo ostali na zadnjem, desetem mestu. Tudi zato sem se odločil, da osvetlim našo občino z drugega zornega kota.

zlatikamen

Med dobitniki prestižnih nagrad ZLATI KAMEN, Škofljice tudi tokrat ni bilo.

zlatikamen_Ivancna_Gorica

Nam najbližja Občina Ivančna Gorica je Akademijo Zlati kamen prepričala tudi z skupno gradnjo osnovne šole, vrtca, telovadnice in igrišča, za kar je prejela plaketo za četrto mesto

  • Smo med redkimi občinami, kjer je ena od osnovnih šol tako polna, da učenci puščajo svoje torbe doma, zaradi pomanjkanja prostora namesto v jedilnici malicajo v razredih in se rekreirajo na prostem. Novo osnovno šolo se omenja le v predvolilnih programih. Res je, da smo pred dnevi dobili pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo šole, kar pa še ni zadosten razlog, da se bo šola tudi dejansko začela graditi. Če se spomnimo, smo gradbeno dovoljenje že imeli, pa se je vse skupaj dokaj klavrno končalo. Tudi obseg šole ni takšen, kot so obljubljale prav vse politične stranke in neodvisne liste na čelu z županom. Od prvotno predvidene celotne 18 oddelčne osnovne šole s telovadnico in zunanjim igriščem se župan nagiba h gradnji četrtine omenjene šole, kar pa pomeni, da bo brez telovadnice vsaj še generacija otrok.
  • Na občinskem svetu sprejeta Strategija, se ne izvaja, ni javno objavljena in se o njej ne govori. Razvojni cilji so neambiciozni. Ni parcialne strategije za posamezna področja občine.
  • Pojma prijazna E-občina pri nas ne poznamo. V občini ni javnega dialoga, spletna stran je nepregledna. Kljub težnjam posameznikov v občinskem svetu, občina na svoji spletni strani ne objavlja čistopisov zapisnikov sej občinskega sveta in ažurnega gradiva, nasprotujejo tudi predlogu, da se na stran objavi avdio in video zapis sej.
  • Okoljska prizadevanja ostajajo zgolj na deklerativni ravni. Občina je možnost da se kraj ogreva z lesno biomaso zavrgla (v naši občini deluje podjetje, kjer so (bili) zainteresirani za tovrsten projekt). Zaenkrat ni pripravljenosti za delovanje po načelu trajnostnega razvoja.
  • V občini ni posluha po zahtevah vseh treh krajevnih skupnostih po povrnitvi statusa pravne osebe. Tudi decentralizacijo ožjih lokalnih skupnosti je mogoče zaslediti le v predvolilnih programih.
  • Dom za ostarele, ki se je pred dnevi pričel graditi in Ljubljanska lekarna sta povsem tržna projekta, ki nista v lasti občine in le ta od njiju ne bo imela nikakršnih finančnih koristi. Obema investitorjema je bilo podarjeno zemljišče, občina pa jima je poravnala še cel kup ostalih stroškov. Pri domu lahko samo upamo, da bodo občani res imeli prednost pri koriščenju uslug in zaposlitvi. Pri lekarni pa bomo, po izračunu nam primerljive občine, ki namerava izstopiti iz Javnega zavoda Ljubljanskih lekarn v 25 letih oddaje stavbne pravice prikrajšani kar za milijon evrov. O pridobitvi dveh zdravnikov, ki naj bi bila edini razlog menjave lekarn, pa se več ne govori.
  • Na Škofljici praktično nihče ne skrbi za mlade. Ni mladinskih organizacij, klubov oz. mladinskih domov. V celotni občini je veliko pomanjkanje otroških in športnih igrišč.
  • Občina ni naklonjena javno zasebnemu partnerstvu. Najboljšo ponudbo do sedaj za celovito obnovo gradu Lisičje je brez argumentov zavrnila, istočasno pa v proračunu rezervirala previsoka lastna sredstva.
  • Vpliv posameznih lobijev je tudi pri nas preočiten. Župan ni naklonjen podelitvi koncesije ali statusa podružnične lekarne privatni apoteki na Lavrici, ki bi v kraj poleg konkurenčnosti pripeljala še zdravnika splošne medicine.

Po mnenju občine, je bil edini razlog za zamenjavo lekarne na Škofljici pridobitev dveh zdravnikov (2:25). O tem se več ne govori. Nerazumljivo pa župan zavrača podelitev statusa podružnične lekarne Apoteki Kosobrin na Lavrici, ki pa bi dejansko prinesel občini zdravnika družinske medicine oziroma pediatra.

V občini se praktično ne vlaga v turizem. Dve izjemno odmevni in nagrajeni pohodni poti so bili izgrajeni povsem brez pomoči občine. Po izgradnji in dobri promociji posameznikov, pa je občina pričela promovirati poti na plačljivih portalih.

  • Samo delovanje občine in župana je netrensparentno, saj z željo po diskretnosti delujejo povsem stran od pogleda javnosti. Na neprijetna vprašanja občanov praktično ne odgovarjajo, kar pa meče slabo luč tudi na večino zaposlenih v občinski upravi ki delajo dobro.
  • Pri sprejemanju Občinskega prostorskega načrta (OPN) je na občino prispelo kar 650 pritožb, ki pa so bile v večini zavrnjene. Tudi to je verjetno razlog, da v tem mandatu ne bo sprejet.
  • Pri umeščanju obvoznice čez Barje, občina ni sodelovala in obveščala javnosti, kjer gre za očitno kršitev Aarhuške konvencije. Prav zaradi tega je med krajani prišlo do zelo odklonilnega stališča do gradnje te obvoznice.
  • Ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije o nezakonitem poslovanju Občine Škofljica in negativno mnenje Računskega sodišča zagotovo niso stvari, na katere smo v občini lahko ponosni. Pri korupciji je sprejemljiva samo nična toleranca.

 Seveda se tudi pri nas tako kot drugod obnavljajo vaške ceste, postavlja javna razsvetljava, gradi se del kanalizacije, z okrnjenimi sredstvi skrbi za delovanje društev, z občinskim redarstvom se skrbi za varnost in red v občini… in životari z opravili, katera so zakonsko določena.  Vendar v tem ni nič prodornega, ki bi nas dvignilo iz sivega povprečja. In prav nič, na kar bi lahko bili ponosni.

Vseeno je naša Škofljica  še vedno prijazna in prijetna za življenje, in ima vse možnosti, da se razvije v prepoznavno občino na vseh področjih. Če nas trenutno vsa država pozna le po zavoženi obvoznici čez Barje in nezaželjenih visokonapetostnih daljnovodih, nas bo v prihodne, verjamem, spoznala tudi po presežkih v kulturi, športu in turizmu. Po prepoznavnih prireditvah, ki nas bodo zarisale na zemljevid Slovenije in po prijetnem bivanju v okolju, ki bo izpolnjevalo vsa pričakovanja občank in občanov.

 Čisto za konec pa bi zelo na kratko komentiral še članek iz prejšnjega Glasnika »Pogled nazaj, pogled naprej« mag. Domna Petelina, ki ga zaradi pokončnosti in doslednega zavzemanja do stališč iz njegovega predvolilnega programa cenim kot občinskega svetnika.

Nekaj dejstev je vsekakor potrebno osvetliti. Kljub temu, da se občina žal še vedno rada deli na tri namišljene enote, je potrebno biti pri navedbi nekaterih stvari bolj natančen. Res je, da se mnogi občani sprašujejo kje se porabijo vsa občinska sredstva in res je, da se ponavadi s prstom pokaže na Lavrico. Vendar povsem neupravičeno. V prejšnjem mandatu smo napravili analizo porabljenih sredstev, ki smo jo  predstavili tudi občinskemu svetu. Takrat se je kar 65% sredstev porabilo na Škofljici, 25% na Lavrici in 10% povsod drugje. V tem mandatu je kljub negativni kampanji stanje podobno, le da se je na Lavrici porabilo manj sredstev, kot po krajih, ki so v prejšnjih mandatih razpolagali z najmanjšim kosom pogače.

Na Lavrici, ki je tako prikladna za taka obtoževanja, so se praktično vse investicije zgodile v privatni režiji. Blatnik je svoj poslovni kompleks postavil povsem z lastnimi sredstvi. Tudi novo naselje na Ogrinovi ulici, ki daje pridih razvitosti kraju je povsem tržen produkt. Za križišče v samem centru je poskrbel investitor naselja I-Projekt že v prejšnjem mandatu. Vrtec na Lavrici, ki je občinski, ne krajevni, pa je kljub temu da je bil zgrajen v tem mandatu, projekt prejšnjega župana g. Boštjana Riglerja, ki je zanj odkupil zemljišče in prihranil sredstva v proračunu. V tem mandatu je bila edina opazna investicija na Lavrici odkup odra v Kulturni dvorani na Lavrici kar pa je občutno manj kot nakup hiše v Smrjenih, Gradišču in še kje.  *Torej imamo v tej različici poznane Grimmove pravljice zgolj mačeho  in Pepelkino polsestro Anastazijo.  Brez Pepelke, ki je v tej občinski različici potrebujejo le nekaj dni pred volitvami, ostala štiri leta pa v popolni temi pomiva tla v občinskem zaodrju.

Še nagradno vprašanje za konec. Kje so bila potem porabljena vsa ta občinska sredstva, če ne na Lavrici, Škofljici, Pijavi Gorici, v Želimljam in krajih od Glinka do Vrha? Ali drugače, v kaj se je investiralo na Lavrici, Pijavi Gorici, v Želimljah in ostalih krajih, ki so tako prikladni za tovrstno obtoževanje? Vaših odgovorov bom zelo vesel.

Prijetno preživljanje poletnih dni vam želim, kjerkoli že ste…

 

 

Petelin D., 2014. Pogled nazaj, pogled naprej. Glasnik junij 2014. Št. 6, stran 13.
*Vsak izmed nas pozna zgodbo o Pepelki, ki jo lahko v celoti in brez pisateljske domišljije prenesemo v naše okvire. V škofljiški različici te pravljice nastopajo: mačeha (Občina Škofljica in njeni župani), Pepelka (kraji »južno od železniške proge« – od Glinka do Vrha nad Želimljami) in Pepelkini polsestri (Lavrica – Grizelda, Škofljica – Anastazija).